Tiho, čisto tiho, stopajo copatki.
Gazijo po snegu trije majhni škratki.
Domek je še daleč, zebe jih v ušesa,
huda teta zime nanje sneg potresa.
Prvi se zmrduje, sneg je huda reč,
drugi obupuje, kje je naša peč.
Tretji ne posluša, v žep lovi snežinke,
rad bi si najlepšo shranil med spominke.
Nič mi ne povejmo, da se bo stopila,
da se v dežno kapljo, kmalu bo prelila.
Naj otresa hlačke, smeje se čez breg
in lovi v ročice drobni beli sneg.
... In v takole hišico vstopijo trije majhni škratki. Tam jih pričaka toplo ognjišče in varen objem.
1 komentar:
Saj je lepa, sam kake barve bi se ji prilegle. ;)
Objavite komentar