sreda, 28. november 2012

Po več kot dveh letih ...

Mogoče se bom kdaj poboljšala - pa saj moj namen ni, da bi imela neverjetno število bralcev. Je samo elektronski list papirja, kamor lahko izlijem svoje misli, in se zato ne obremenjujem, če nisem ažurna.

Na tak deževen dan, kot je danes, bi večina ljudi rekla, da je tako turoben in pust; tudi jaz bi, kakšen dan, pa čeprav bi morda sijalo sonce. Danes pa je dan, ko sem hvaležna za vse, kar imam okrog sebe: ljubezen, toplino, službo, prijatelje, zdravo pamet (včasih slednja malo odide, a vendar ...). Morda je to še vpliv prejšnjega četrtka, ko smo s krogom prijateljev sprejeli odločitev, da bomo hvaležnost izrazili po ameriško in se malce podružili ob nadevanem puranu. Ob večerih, kot je tak, se človek zave, kako malo je treba, da se življenje postavi na prave tire: ko iz življenja izločimo "moteče dejavnike", se naenkrat razbohoti Življenje, ki prinaša smeh, intelektualne neizčrpljujoče pogovore in mir v duši.

Včasih pa kljub temu pride do komplikacij zaradi zunanjih dejavnikov, ki jih morda 20 let in več sploh nismo upoštevali, kar naenkrat pa nas, kljub temu, da tega ne osmišljamo preveč, zmorejo razrvati in vzvaloviti navidez mirni tok naše poti. Takrat je dobro vedeti, da imaš ob sebi zgoraj omenjene ljudi in njihove misli, ki vračajo energijo tja, kamor spada.

Hvala, Prijatelji. In: I'm there for you. Anytime, anywhere.