Smučajmo!

... ali pa se le poskušajmo učiti. To je moj moto za letošnjo zimo. In včeraj so se štirje pripadniki vrste Homo Sapiens Sapiens podali nikamor drugam kot na Roglo, vendar za začetek so poskusili le tek na smučeh. Dva sta obvladala tehniko, dva osebka pa sta skoroda prvikrat stala na smučeh kakršnekoli vrste. Iz tega sledi: danes je za najmanj dva osebka boleč dan. :)








Ampak da dne zlepa ne bi pozabili, se četvorica soglasno odloči trikrat spustiti se po Zlodejevem. A kdo ve, kaj je to? Ne? Ja kakšni otroci pa ste? :)
Zimsko letno sankališče Zlodejevo je resnično doživetje. Sani za dve osebi (no, lahko jih vozite tudi sami, a potem ni pravega občutja),te odpeljejo po 1.360 m dolgi vijugasti progi. Še posebej zabavno je bojda takrat, ko dežuje ali sneži in blokade ne delujejo (drugače zavirajo sani same pri 40 km/h). Srčni utrip se dvigne, a je strah odveč, saj zavore (te ročice imamo v rokah sami) vedno zelo dobro delujejo. Avantura se konča na nadmorski višini 1340, od tam pa ljudi vlečnica skupaj s sanmi pripelje nazaj na vrh. Nadledvične žleze slinavke (ki, btw, proizvajajo adrenalin) so se včeraj torej dodobra nagarale ... popravljalci tekaških prog pa tudi ;)
Želim vam smeha, sonca in ljubezni poln dan! :)